Se spomniš, ko si nazadnje kje v javnosti videla mamo ali očeta kako je zakričal ali bolj na grobo prijel svojega otroka in si si ob tem mislila kako sta grozna? Pomislila si kako mora otrok verjetno doma prenašati vse to in verjetno še kaj hujšega. Obsojala si in zmigovala z glavo, da se tega ne počne in, da tega preprosto ne razumeš.

Jaz se.

Tokrat ne govorim o tistih skrajnih primerih, ko pride tudi do grobega fizičnega vzgojnega prijema in neobvladljivega psihičnega nasilja, ker tega NE ODOBRAVAM, in sem vsakič, če je bilo potrebno stopila tudi zraven. Govorim o tistem “starševskem zlomu”, ki se zgodi v stotinki sekunde.

Sama sem vedno obsojala starše, ki so se pred očmi vseh grdo zadrli na svoje otroke ali jih bolj trdo prijeli za roko.

Do včeraj. Do včeraj, ko, se je utrgalo tudi meni. Znorela sem sredi mesta. Na Maxa sem zakričala in ga močno prijela za roko. Seveda je padel v jok, okolica pa v tisto obsojajoče stanje kako grozna sem in, da ga doma sigurno vzgajam z dretjem in roko.

Max je v obdobju, ko ne uboga NIČ. Verjetno sem za to kriva tudi sama, ker sem čisto preveč padla pod vpliv tako imenovane sočutne vzgoje kjer se glasu ne povzdiguje in bog ne daj, a ga premočno primeš za roko. Pozabila sem postaviti res zelo jasne meje.

Včeraj smo bili na sprehodu. Maxa sem 15585x opozorila, da mi mora dati roko in, da se ob cesti ne teče, ker ga lahko povozi avto. Kaj je naredil on? Skočil je direktno na cesto.

Pred očmi se mi je naredila tema. Zakričala sem, potem pa ga res močno potegnila za roko in se še naslednji dve minuti drla. In to pred vsemi.

Verjetno sem tako močno reagirala, ker sem se ustrašila. Ogrožal je svojo varnost. Lahko bi v tistem trenutku pripeljal avto in ga povozil, meni kot mami pa bi se od občutka krivde, jeze in žalosti sesul svet.

Ljudje niso razumeli. Videli so samo histerično mamo, ki pred vsemi kriči na dvoletnega fantka.

Veš, mogoče je tista mamica, ki si jo obsojala zaradi kričanja svojemu otroku že 229673x rekla naj ne skače na cesto. Mogoče ga je že neštetokrat opozorila naj se v gruči ljudi ne ločuje od nje. Mogoče ga je v trgovini že večkrat opozorila naj se ne dotika stvari in jih ne meče po tleh.

Velika verjetnost je, da je tisti starš, ki v tisti eni minuti izpade zrel za socialno službo, v resnici le starš, ki je svojega otroka že večkrat na nekaj opozoril pa je vedno znova naletel na gluha ušesa.

Velikokrat ni vse tako kot se zdi na prvi pogled. Večina staršev za svoje otroke želi le najboljše.

Če pa kdaj naletiš na fizično ali pa težko psihično nasilje nad komerkoli sploh pa nad otrokom te jaz osebno prosim, da ukrepaš. Ne obrni se stran, ker ne to najlažje.

Hvala, ker ne obsojaš,  a vseeno pomagaš, ko je to potrebno.

 

Prijava na novice

Prijava na novice

Želiš biti redno obveščena o novih vsebinah? Prijavi se na naše novičke. Obljubim, da ne bom smetila tvoj nabiralnik.

Uspešno ste se prijavili. Hvala!