To je nekaj kar nastaja v tistem afektu. Ko nastaja takrat, ko se nekaj v glavi premakne.

Odločila sem se. Imam dovolj. Mogoče je to besedilo, ki bi ga morala pisati v svoj osebni dnevnik, čeprav ga sploh ne pišem. A, če samo eno od vas spodbudi k temu,  da samo za sekundo razmišlja o tem, potem je to dovolj.

Dovolj imam. Dovolj imam, da se slabo počutim v svoji koži. Da zato, ker nisem zadovoljna sama s sabo dovolim, da ljudje ravnajo z mano kot želijo.

Pravijo, da tako kot vidiš sam sebe drugi videjo tebe. Samo toliko kot imaš rada sebe te lahko imajo drugi. Ugotovila sem, da te nihče ne more osrečiti namesto tebe. Pričakovati, da ti bo nekdo drug priučil in nadomestil svoj lasten občutek vrednosti je nesmiselno.

Če nimaš dovolj rada sama sebe, če se ne spoštuješ dovolj, če misliš, da si ne zaslužiš nekaj več, potem ti tega pač nihče ne bo dal.

Dovolj imam, da si na trenutke dovolim, da ljudje mislijo, da pustim čisto vse. Kaj je ironija? Da sama trdim, da jaz ne pustim tega in tega, a v resnici tiho sprejmam ravno to.

Odločila sem se, da bom v 6 mesecih poskusila izgubiti 35 kilogramov. Za nekatere utopične misli za druge nekaj kar je resnično izvedljivo.

Vem, da zaradi nezadovoljstva sama s sabo velikokrat na plano pride moja nesamozavest, prepričanje, da si več ne zaslužim in, da je uredu tako kot pač je. Pa ni.

Tolikokrat sem se že lotila tega procesa, da mi je o tem že rahlo nerodno pisati. Vedno znova sem obupala. Vedno izgubila motivacijo. Vedno, ko sem videla, da nekdo nekje ne verjame vame sem preprosto obupala, ker… zakaj sploh bi?

Danes mi je kliknilo. Zaradi sebe. Ker vem, da je to tisto kar me omejuje. Ker vem, da misli, da preprosto nisem dovolj lepa in na trenutke dovolj dobra preprečuje iskreni sreči, da je tu z mano. Vem, da je to tisto, kar me rine v ozadje. Tisto, kar me ustavlja pred tem, da bi bila najboljša verzija sebe.

Vsak od nas doživi tisti klik. Vesela sem in iskreno upam, da je danes moj tisti pravi. Ki me bo pripeljal do tega, da bom znala takoj potegniti črto med spoštovanjem in nespoštovanjem. Med izkoriščanjem in resničnim prijatelji. Med tistim, kar je zame dobro in med tistim, kar ni. Da bom znala hoditi po svoji poti ne po tisti, ki mi jo predlagajo drugi.

Razmisli kaj omejuje tebe. Je to teža? So to napačni ljudje? Okolje, ki ni primerno? Je karkoli, ki je tako zelo majhno, da se ti ne zdi vredno omembe?

Razmisli in spremeni. Tvoje življenje je. Ti sprejmaš odločitve. Ti odločaš kako bo. NIHČE DRUG!

Mogoče je to res zapis, ki je preveč oseben, da bi ga delila z vami. A, ker pišem zato, da tudi vas spodbujam k spremembam je ta zapis tukaj. Tukaj med vami.

Ne boj se sprememb. Ne boj se pomembnih odločitev. Zapomni si, da so najboljše spremembe najtežje, a prinesejo najboljše rezultate. ❤️

In, če si želiš z mano skozi to pot se mi javi. Ker vem, da jo lahko prehodiva/prehodimo skupaj. Čisto počasi, a vztrajno. A sigurno do konca. ❤️

Prijava na novice

Prijava na novice

Želiš biti redno obveščena o novih vsebinah? Prijavi se na naše novičke. Obljubim, da ne bom smetila tvoj nabiralnik.

Uspešno ste se prijavili. Hvala!