Sreča se skriva pod dežnikom? 

Stojim pred odprtim oknom, pijem čaj in ponovno razmišljam. Kaj me osrečuje? Pa ne tiste velike, ogromne, materialne stvari. Tiste majhne. Tiste, ki na koncu naše življenje naredijo polno. 

Ves čas govorimo o tem, kako se moramo ustaviti za trenutek, zadihati in uživati v drobnih stvareh. Pa to res počnemo? V veliki večini ne. Ves čas hitimo. Tečemo gor in dol, izpolnjujemo naše obveznosti, ki jih je vsak dan več. Glavo si polnimo z vprašanji, če nam gre dovolj dobro, če smo mi sami dovolj dobri, če izpolnjujemo kriterije, ki nam jih postavljajo drugi. Ustvarjamo si težave, ki jih ni. V mislih premlevamo vse možne slabe scenarije, ki se lahko zgodijo. Namesto s sabo, se ukvarjamo z ljudmi okoli nas, s tem kaj počnejo. Ukvarjamo se z vzgojo njihovih otrok, obnašanjem le teh. “Je moj boljši od njegovega, se lepše obnaša, je bolj kulturno vzgojen?…”. 

Ob vsem tem, se mi sami pozabimo ustaviti. Veste kaj vse osrečuje majhne otroke? 

Dokler nisem postala mama, sem si vse to kar doživljam zdaj težko predstavljala. Ne znam opisat kako fascinantno je, ko opazujem svojega že skoraj ne več dojenčka, kakšne majhne, nepomembne stvari ga naredijo najsrečnejšega otročka na svetu. Iskrice v očeh, ko dobi v roke kos žemljice, ko mu podam žogo in jo štorasto porine nazaj k meni, ko mu za sekundo dovolim v roke prijeti moj telefon, ko odprem vodo v banji, ko mu med kopanjem stresem v banjico plavajoče igračke, ko lahko svoj obrok poje sam in poleg tako srečno med prsti stiska tisti košček krompirčka in mesa, ko na igrišču leze po drobnih kamenčkih in jih na skrivaj poskuša pojesti, ko odtrga rožico na travniku. In osrečuje jih rdeč dežnik. Res. 

Danes je moj fantek pri svojih slabih 10.mesecih prvič stal pod dežnikom. Kakšno neizmerno veselje, smeh in iskrice v očeh. Samo gledala sem ga in si mislila:” Res te en preprost dežnik tako zelo osreči?!”. Ja, ga. 

Odrasli bi na trenutke morali svoj odrasel svet postaviti ob stran in na dan potegniti tisti otroški razum. Začeti, tako kot otroci uživati v čisto nepomembnih stvareh. Tistih vsakdanjih. Pozabljamo, da ne potrebujemo velikih dogodkov in stvari, da nas lahko osrečijo. Poslušam kako dežuje. In veste kaj? Po celem dnevu sem odmislila vse. Sem tukaj in zdaj. Jaz in dež. Prijetno je. Sproščujoče. Počutim se enostavno… srečno. 

Draga mamica, dragi očka in vsi ostali. Ob priložnosti se za sekundo ustavi. Daj možnost drobnim stvarem, da te osrečijo, tako kot otroka osreči dežnik. Dovoli, da izpopolnjujejo tvoje življenje. Naj bo čudovito. 


Xoxo, Neya❤️


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s