6.blog in očka pri 20-ih 

Ležim v dnevni sobi pri Jakovih starših. Jaka si je vzel dan za moško družbo, njegovi starši so odšli po opravkih, Max pa poskuša zaspat. (Neuspešno😎). 

Po njihovi hiši je polno slik, ko so bili Jaka in njegov brat in sestra še majhni. Z mislimi se vrnem nazaj v leto 2013, ko sem Jaka spoznala.😊 

Jap, zelo hitro sem se zaljubila. In to sploh ni bilo težko. Od nekdaj pravim, da ima nekaj v sebi kar izžareva na vzven, in se je temu pač težko upreti.😁 

Jaka je po karakterju zelo miren, a hkrati živahen, prijazen, nežen in zelo čustven, čeprav nekdo, ki ga ne pozna, tega ne bi nikoli verjel (verjetno, me bo grdo pogledal, ko bo prebral kaj sem napisala😎). Predvsem pa, življenje si jemlje zelo ‘na izi’, redko katero stvar si resnično žene k srcu. 

Za razliko od mene, ki sem pravi občutljivček, in si vse besede hitro vzamem k srcu, in me marsikaj takoj prizadane. 😊 In ravno zato, ker sva si tukaj kar precej različna, je Jaka že slišal, da sploh nima čustev, če se sploh za kej sekira v tem življenju, če mu je sploh kaj pomembno. Ja, vem, grobe in močne besede. 

Velikokrat mi je bilo kasneje žal, da je kaj takega sploh prišlo iz mojih ust, a ko sva v situaciji ko si jaz nekaj močno ženem k srcu, on pa stoji in me gleda brez kakršnega koli izraza na obrazu, se pač kot ženska resno vprašam, kaj je z moškimi narobe.😎 

No, zdaj ga bom še malo hvalila.😋  Se mu moram ‘mal prliznt’, nikoli ne veš kdaj pride prav.😂😋 Hecam se, vse kar pišem je resnično in iskreno.😊 

Je človek, ki ima vsak dan nove ideje, človek, ki ves čas stremi k svojemu lastnemu napredku. Pod vso to krinko ‘usen mi je za vse, mene ne more nc prizadet’, se skriva nežna dušica, ki ji največ pomenijo družina in prijatelji. Za njih naredi VSE!❤  Po drugi strani pa je tak moški, kot moški mora biti.💪🏽 

Ko sva izvedela, da bova starša, sem se sama zelo hitro sprijaznila s svojo novo, bodočo vlogo. A velikokrat sem se vprašala:” Kakšen bo Jaka v vlogi očka, sej se ne obremenjuje za nč na temu svetu, kako se bo navadu na vse to…”. In temu je sledilo še veliko vprašanj.😊  

No, ko je napočil dan oz. boljše noč poroda, je bil Jaka kot, da sedi na kavi. Kot, da je biti poleg pri rojstvu svojega otroka nekaj najbolj normalnega in vsakdanjega na tem svetu.😊 Nobene živčnosti, nobene zmede, nič. Bil je ob meni, nasmejan, poln pozitivnega adrenalina. Ponavljal je kar je govorila babica, in mi, ko sem ga prosila, da mi navlaži ustnice, zlival cele kozarce vode v usta. Jojj Jaka, nisem te prosila tega.😂😂 Ko mi je bilo grozno težko, dobila sem namreč tisto masko z plinom ( NIKOLI VEČ), ko sem mislila, da bom kar umrla od bolečine, se mi je Jaka nasmehnil, pa mi rekel, da predlaga, da skupaj vdihujeva masko. Bova istočasno zadeta.😂 

Najin škratek je na svet prišel zelo hitro, najprej sem ga dobila v naročje jaz, potem pa ga je moral vzet Jaka, da so mene uredili do konca. 

In to je bil ključni trenutek, ko sem vedela, da se nimam česa bati. Ko sem preprosto vedela, da bo čudovit in najboljši očka na svetu.❤


Na začetku ni čisto vedel kaj bi z njim počel. Bil je tako majhen, da si ga sploh ni upal vzeti v naročje. Spomnim se v porodnišnici, ko me je prosil, če mu ga lahko jaz dam pa sem preprosto rekla:” Ne, to je tvoj otroček, vzemi si ga sam. Nič mu ne moreš narediti.” Nato ga je ves tresoč uspešno vzel k sebi. Bil je tako ponosen. Iskrice v njegovih očeh, ko je gledal Maxa. Trenutki, ki jih ne opiše nobena beseda. 

Dnevi so minevali, Max pa je bil še vedno tako majhen. Še vedno sva bila nerodna z njim, zato ga je Jaka velikokrat raje prepustil meni.😊 Bal se je, da mu bo kaj zlomil, zvil, uglavnem, da ga bo poškodoval. Jojj, če bi videl, kako z njimi delajo v porodnišnici, ga ne bi bilo ničesar več strah.😎  

Na začetku mu je bilo nerodno. Ni se hotel z njim pogovarjati pred mano, se z njim crkljat. Zdelo se mi je, da še ni 100% sprejel svoje vloge. Priznam, na začetku me je to rahlo prizadelo. Ampak rekla sem si, da bo s časom že dojel. In je! 

Njuna vez je bila vsak dan močnejša, počasi a vztrajno se je začel z njim pogovarjat in igrati pred mano. Začel ga je previjat. Preoblačit. Ja, zdelo se mi je, da je končno dojel, da je očka.😊 

Danes me njuni skupni prizori ganejo neštetokrat. Max je tako zelo močno navezan nanj. In obratno prav tako.❤ Kakšen nasmeh dobi Jaka, ko pride iz službe. Najina žabica prav izžareva srečo, ko ga ima ob sebi. Imata svoje ‘fore’, ki so smešne samo njima, če jaz ponovim za Jako, me tamau gleda češ:”Mami a si ti normalna? Sploh nisi smešna.” Ammm ok, Max, grem stran.😎😂  

Jaka ga obožuje. Je najboljši očka, kar si ga lahko otroček želi. Res. So tudi trenutki, ko ima Jaka dovolj vsega in je tečen, nadležen, mu gre Max na živce in se z njim ne želi ukvarjat. Ampak… take trenutke imam tudi jaz, zakaj jih potem ne bi smel imeti on? 

Tako zelo ponosna sem nanj. Na to, kako je sprejel svojo novo vlogo pri svojih 20.letih v tako kratkem času. Ponosna na to, kakšen očka in partner je. Ponosna na njegovo zrelost. Vesela, hvaležna in ponosna, da je bil tako odgovoren, da se je v najtežjem trenutku odločitve odločil ostati z nama in se boriti.❤ 

Poudarjam, ni vedno popolno. Ne živimo kot v pravljici. Ogrooomnooooo je stvari, ki bi jih lahko spremenila na bolje. Nismo vedno srečni, a se trudimo po svojih najboljših močeh. Medtem ko se večina mladih ukvarja z žurkami in faksom se mladi starši ukvarjamo, kako bomo svojim sončkom omogočili čim lepše življenje in čim boljšo prihodnost. 

Ni lahko, je pa vsekakor vredno!❤ 

P.s. Mišek, ker vem, da boš prebral -Loveyou.😊 

Mi se beremo pojutrišnjem do takrat pa, 

Xoxo, Neya❤ 


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s